Svetinjice – romarski obeski

Svetinjice so majhne spominske medalje, ploščati kovinski obeski, največkrat okrogle, poligonalne ali ovalne oblike, katerih površina je bila reliefno oblikovana, lahko pa so bili vdelani tudi  stekleni ali poldragi kamni. Običajno so bile velike 3-7 cm, poznamo pa tudi svetinjice premera do 11 cm. Zlate in srebrne svetinjice so si lahko privoščili le premožnejši verniki, revnejši pa so imeli drobne bronaste, medeninaste, bakrene, kositrne in železne svetinjice, a kljub temu nič manj čaščene.

Bistven del svetinjice je podoba svetnika ter napis, ki je bil prvotno v latinščini, kasneje tudi v nemščini, italijanščini in hrvaščini, od 19. stol. naprej pa jih najdemo tudi v slovenščini. Najpogosteje so na svetinjicah upodobitve Marije in Jezusa, sv. Benedikta, sv. Frančišča in sv. Antona, najdemo pa tudi upodobitve sv. Petra in Pavla, sv. Ane in sv. Joahima, petih svetnikov, idr.

Svetinjice predstavljajo (poleg križcev, rožnih vencev, medaljonov idr.) pomemben del vernikovih nabožnih predmetov, t.i. devocionalij. Le te so služile kot izraz pripadnosti veri, bratovščini ali sestrstvu, kot zaobljuba, čaščenje ali priporočilo svetniku ter tudi kot okras v funkciji nakita. Prodajali so jih v romarskih krajih, na stojnicah ob večjih cerkvenih dogodkih. Skoraj vsako romarsko središče v Evropi je izdelovalo svoje svetinjice in druge devocionalije. Romarji so bili prepričani o čudodelnosti teh svetinjic. V upanju na boljši pridelek so zakopavali na poljih, za zaščito pred zli duhovi ali roparji so jih obešali nad vrati, jih kot zaščito pred nevarnostmi nosili kot obeske okrog vratu, pritrjene na rožno venec ali na vrvico oz. verižico.

Pri izkopavanjih ob šentpetrski cerkvi je bilo najdenih nekaj več kot 270 svetinjic. Največ je bilo odkritih najdenih na zahodnem delu izkopnega polja ob Hrvatskem trgu ter na severni strani cerkve sv. Petra, kjer je bilo pokopališče tudi najbolje ohranjeno. Večina jih je izdelanih iz brona, pogosto pa so bile najdene skupaj z jagodami rožnega venca ali s križem. Pokojniku je bila navadno pridana ena svetinjica, razen v nekaj izjemnih primerih, ko jih je bilo pridanih več, tudi štiri. Večina odkritih svetinjic je ležala in situ, v predelu prsnega koša. Na podlagi tega lahko sklepamo, da so jih nosili na verižicah oz. vrvicah iz organskih materialov, ki se niso ohranili.

Na najdenih, bolje ohranjenih svetinjicah je bilo mogoče razbrati upodobitve Marije in Jezusa ter sv. Petra, pojavljajo se tudi drugi svetniki kot npr. sv. Benedikt, sv. Frančišek Asiški, sv. Vincent Ferrer idr., po večini pa so iz časa 15. do 18. stol.

Mnoge izmed svetinjic so zaradi korozije brona v slabšem stanju in zato tudi neberljive. Trenutno se nahajajo v konservatorskem središču Mestnega muzeja Ščit in so v postopku čiščenja in konservacije. Po zaključenih postopkih bo mogoča natančnejša analiza upodobitev, napisov in s tem tudi interpretacija in časovna določitev.