Njegoševa cesta

18.10.2011

Tisočletno grobišče ob cerkvi sv. Petra v Ljubljani


Pred izvedbo gradbenih del ob rekonstrukciji komunalnih vodov na Njegoševi cesti v Ljubljani so  od 2. septembra do 22. decembra 2011 potekala arheološka izkopavanja na površini 2257 m2 .

Šentpeterska cerkev z okolico je poznana po svoji bogati zgodovini. Gre za najstarejšo farno cerkev na območju Ljubljane.

Raziskan je bil  velik del, v preteklosti že znanega, slovanskega grobišča iz časa 9. do 11. stol. Odkritih je bilo skoraj 200 slovanskih grobov. V grobne jame so bili položeni skeleti, ki so bili zelo dobro ohranjeni. Kot je značilno za ta čas so bili moški pokopani brez pridatkov, ženske pa le  z nakitom (obsenčni obročki, uhani, prstani).
Grobišče se je od 11. stol. do 15. stol.  širilo  proti vzhodu. Na tem območju smo odkrili 50 grobov s skeleti, v duhu takratnega časa, brez pridatkov.

Odkrili smo veliko zidano apnenico, ki jo lahko povežemo z gradnjo gotske  cerkve  konec 15. stol.  ter cilindrično peč za taljenje brona najverjetneje iz časa gradnje baročne cerkve zgrajene sredi 18. stol.

Od. 16. do. 18. stol. so pričeli intenzivno pokopavati zopet bližje cerkvi. Pokojniki  so bili  položeni v lesene krste z nakitom iz vsakdanjega življenja (bucike, gumbi, broške, ogrlice, prstani, ipd.). Nosili so tudi predmete religioznega značaja, kot so svetinjice, križi, rožni venci, ipd. V ta čas lahko umestimo približno 600 skeletov.

 


O avtorju

Matej Draksler
univ. dipl. arheol., konservator, samostojni podjetnik, zunanji sodelavec MGML
E-pošta: draksler.matej@gmail.com




 
 

 
Svetinjice - 5 (Foto: Mate Božinović)

Svetinjice – romarski obeski

Svetinjice so majhne spominske medalje, ploščati kovinski obeski, največkrat okrogle, poligonalne ali ovalne oblike, katerih površina je bila reliefno oblikovana, lahko pa so bili vdelani tudi stekleni ali poldragi kamni. ...
avtor: Ajda Vrbič in Jožica Hrustel
0

 
 
Križ 1 (Foto: Mate Božinović)

Križ, simbol krščanstva

Križ je eden od najstarejših človekovih simbolov, ki se je zaradi svoje grafične enostavnosti in univerzalnosti uveljavil že davno pred krščanstvom. Srečujemo ga od mlajše kamene dobe naprej na jamskih stenah po Evropi...
avtor: Tilen Kozamernik
11

 
 
Sondiranje na tržnici v Ljubljani (Foto: Jašar Skorupan)

Arheološke raziskave na Tržnici

Obveščamo vas, da smo 1.3.2012 pričeli z izvedbo predhodnih arheoloških raziskav omejenega obsega za vrednotenje ohranjenosti arheoloških ostalin na lokaciji Ljubljana – Vodnikov trg, kjer je predvidena izgradnja podzemn...
avtor: MGML
1

 




4 X Komentirano


  1. Lino čokolada

    hej kaj nardite s temi kostmi, potem ko jih odkoplete?

    lp


    • Matej Draksler

      Okostja pregledamo že med izkopavanji, kjer se “in situ” začasno določi spol, starost in telesna višina.
      Po čiščenju kosti in rekonstrukciji skeletov antropolog izdela natančno analizo, ki obsega določitev spola, starosti, analizo zobovja, epigenetskih znakov ter patoloških sprememb na okostjih.
      Iz rezultatov lahko razberemo življenske razmere pokojnikov, njihov etnični izvor, vzrok smrti, …


  2. Lino čokolada

    bolj me je zanimalo, kakšno je končno mesto teh skeletov oz. čemu to razkopavanje grobov?


    • Okostja se, skupaj z ostalimi najdbami, hranijo v depoju Mestnega muzeja, v skladu s pravili.

      Čemu arheološka izkopavanja (in s tem tudi “razkopavanje” grobov)?
      Arheološka izkopavanja so po večini zaščitne raziskave, torej izkopavamo na mestih, kjer bi z gradnjo uničili arheološko dediščino, ki leži pod zemljo. Torej rešujemo kulturno dediščino pred popolnim uničenjem, tako da jo sistematično odstranimo, dokumentiramo in shranimo ter s tem omogočimo nadaljne raziskave najdb, dokumentiranih struktur…



Dodaj odgovor

Tvoja e-pošta ne bo objavljena. Zahtevana polja so označena *

Lahko uporabite HTML značke in atribute: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>