Šentpeterska cerkev in njena okolica je poznana po svoj dolgi zgodovini, na sami cerkvi in v njeni okolici pa je bilo že nekaj arheoloških raziskav, ki so to zgodbo dopolnile.
Postavitev plinovoda na Lipičevi ulici leta 1982
Prve arheološke raziskave segajo že v davno leto 1937, ko so pri prezidavi fasade in polaganju električnih kablov naleteli na več skeletov. O tem odkritju nam na kratko poroča Rajko Ložar, arheolog, umetnostni zgodovinar in etnograf, takrat zaposlen v Narodnem muzeju. Ob skeletih Ložar omenja lončene predmete, ki nikoli niso prispeli do muzeja, ter predvsem nakit, značilen za slovansko obdobje (polmesečasta in belobrdski uhan ter obročka z stožci) Z namenom, da bi pridobili več informacij o grobišču, je SAZU naročil izkop testne sonde na JV strani cerkve. Odkrili so več skeletov, ki so jih datirali v čas od 10. do 18. stol. Najzgodnejši grob je bil ženski, skelet je bil orientiran v smeri Z-V. Na prstu desne roke je bil ploščat bronast prstan z zoženimi konci, pod ključnico dva obsenčna obročka (sl. 1) in še dva drugod ob telesu. Tovrstni nakit je bil del naglavnega nakita, dela noše, tipične za Slovanske žene v 10. stoletju. Odkriti odlomki keramike ob skeletu so bili ravno tako umeščeni v slovansko fazo grobišča. O prenehanju uporabe pokopališča nam pričajo zgodovinski viri, ki navajajo letnico 1779, vzrok pa bi lahko povezali s takratnimi reformami Marije Terezije in Jožefa II.
Bronast nakit
Izkop kanalov za plin in kanalizacijo pod Trubarjevo in Zaloško cesto je leta 1976 arheologom in antropologom odkril dodatnih 60 skeletov iz časa od 10. do 18. stoletja. Najzgodnejši so bili staroslovanski, ki po bogatih pridatkih, za slovanske pokope značilnih polmesečastih uhanov, obsenčnih obročkov, prstanov ter drugega nakita, spadajo med bolj zanimive. Mlajši pokopi so bili kot taki prepoznani predvsem po pridatkih novcev in pridatkov verskega značaja, kot so svetinjice in križi.
Znova so posegli v to območje leta 1982, tokrat brez prisotnosti arheologov, ko so celotno Lipičevo ulico prekopali zaradi polaganja plinovoda. Celotna površina je bila takrat znižana za 40 – 60 cm (sl. 2). Uničen je bil danes neugotovljiv del arheoloških ostalin. Škoda, ki je bila pri tem storjena na enem najpomembnejših najdišč za zgodovino Ljubljane in tudi Slovenije je nepopravljiva. Izgubljenih je bilo veliko pomembnih podatkov, ki bi lahko prispevali k boljšemu razumevanju življenja takratnih prebivalcev.
O avtorju
E-pošta: matic.perko@gmail.com
Zanimiv prispevek. A to arheologi za vsako prej preučite kakšni so bili posegi v preteklosti na območju kjer delate? Kako je pa s Hrvatskim trgom? Je kej znanega za to območje? Nahaja se namreč v neposredni bližini tega najdišča.
Najprej se zahvalujem za vzpodbudo.
Navadno se vedno pregleda zgodovina raziskav območja gradnje, kjer bi lahko prišlo do poškodbe ali uničenja same kulturne dediščine.
Če na območju še ni prišlo do raziskav, se teren najprej pregleda s sondažnim izkopom.
Kar pa se tiče Hrvatskega trga, vam lahko povem, da še ni bilo večjih posegov, glede na pretekle raziskave pa se predvideva, da se grobišče razteza tudi S od cerkve in tako verjetno na območje Hrvatskega trga.
Lp